eni imamo službee je napisal/a: ↑Znorela bom zaradi obveznosti, ki jih imamo ali naj bi jih imeli, starši do šole in vrtca.
5-letnik je prinesel obvestilo, da bodo v vrtcu krasili smrečico.
Da bo to družinski dan, naj pridemo starši, stari starši.
Dopoldan! Ko je otrok v vrtcu. Tam je z razlogom!! Ali pač?
Osnovnošolec.
Imeli bodo druženje, ni sicer nujno, ampak lepo bi bilo, če bi doma spekli piškote in jih prinesli v šolo!
MED tednom!
A učitelji ne vedo, da imamo starši službe, obveznosti in nimamo vsi kar cel december prosto?
Še praznikov ne vsi, sploh pa ne vseh!
V sredo ali v četrtek popoldan naj bi pekli piškote?
A živijo 50 let nazaj?
In vrtec! DOPOLDAN druženje s starši!
V vrtcu je otrok očitno zato, ker nima varstva doma, ker ni nikogar!
Z možem imava službo. In on ima mamo, ki hodi še v službo.
Poleg tega ni doma par km stran, ampak precej več!
To druženje seveda ni obvezno, ampak če je otrok edini ali eden izmed izjem, ki ne bo imel nikogar, je pa tudi zeelo neprijetna izkušnja.
Pove še danes najstarejša. Imeli so v vrtcu pohod s starši ali starimi starši in samo ona ni imela nikogar. Grenak spomin.
Mi ni jasno sicer, kako je mogoče, da vsi ostali pa imajo čas? Ne
hodijo v službe?
Dobijo dopust kar tako, od danes na jutri?
December je za nas še najbolj stresen zaradi teh "obveznosti!.
In danes, DANES!!! pride domov obvestilo, da pride Dedek mraz za predšolske otroke naslednji teden!
A ni mogoče teh obvestil poslati prej, da se organiziramo, da bo lahko šel kdo z otrokom tja?
Prav žalostna in jezna sem!
Vse te stvari so bile staršem prestavljene na prvih roditeljskih sestankih, saj morajo starši sprejeti letne delovne načrte.
Koliko staršev se takrat oglasi, da se pa z določenimi zadevami ne strinjajo?
Še več - koliko staršev sploh pride na te sestanke, da četudi so popoldne, in zbrano posluša, kaj bi se naj v določenem šol. letu počelo?
Po mojih izkušnjah je pogosto zelo malo staršev prisotnih, še manj jih ugovarja programu.
Potem pa jok in stok čez leto.
Če ti ne znese, ti pač ne znese.
In ne greš.
Pa četudi bo tvoj otrok edin brez domačih, brez (domačega) peciva ali brez pohoda.
Nekateri starši se pritožujejo, da so premalo vključeni v procese v vrtcu ali šoli, no, pa imamo, kar imamo.