SPIEGEL je intervjujal Johanna Degen, 33, psiholognjo z Univerze Flensburg in Andrea Kleeberg-Niepage, 49, profesorico za razvojno psihologijo, ki sta se lotili raziskovalneg projekta
"Hot or Not", v katerem je njena ekipa ocenila 250 profilov in ovrednotila z 2651 vprašaji. Opravili so tudi skoraj 70 kvalitativnih intervjujev z uporabniki.
Vir:
Was Tinder-Profile verraten?Če moški kažejo na slikah avto, denar, uro.. (sodobne statusne simbole), čisto VSE ženske, ki so jih o tem povprašali, to vidijo odklonilno (če ne drugega bo tip vso nedeljo avto pred blokom pral ali pa bo pred izložbo luksuznih ur dalj časa stal, kot ona pred izložbo s čevlji).
Paradoksalno pa, bolj ko so ljudje stari, bolj to počno: kažejo statusne simbole na fotografijah.. kjer tudi ženske ne zaostajajo, samo simboli so drugi (dizajnerske obleke, šampanjec, drage torbice, nakit..)
Moški si pri ženskah želijo, da delujejo "čisto". Kar je bilo seveda čudno tudi raziskovalcem, kaj to pravzaprav pomeni?
Na koncu jim je potegnilo, da si moški želijo urejenih žensk, ki izražajo svoj status, življenski stil znotraj danega / željenega okolja.. samo, ker ne upajo izreči direktno, prekvalificirajo to v "čisto", da ima vse zobe, ustno higieno itd. (Samo Japonci imajo fetiš na črne, gnile zobe..pa še to je bilo nekoč)
Ženske obratno ugotavljajo, da online moški so v glavnem obupanci ter tisti, ki imajo zgolj eno v mislih..
Oba spola pa si rahlo lažeta, po eni strani so raziskovalcem zatrjevali, da jim je najbolj pomembna avtentičnost.. po drugi strani njihove fotografije tega niso kazale. Naj si bo to zaradi uporabe filtrov ali uporabe slik mlajših različic samega sebe. Drug "nateg" je prikazovanje sebe, na nenehnih potovanjih (tistih 3x, ko so dejansko nekam šli) ai v konstantni družbi živali (doma pa seveda nobene). Podobno ljudje pretiravajo v svoji prezentaciji, kako socialni so (vse slike z zabav s koktalji), kako se ukvarjajo z umetnostjo (kvazi igrajo inštrument) itd.
In kot vedno:
Zakaj se ljudje tako prikazujejo?Če ne bi imelo uspeha, bi tega ne počeli. Isto velja za dick-pick. Če ne bi deloval, bi ga nihče več ne pošiljal. Res pa, da to ni usmerjena kampanja, saj nekateri natrosijo slike v vse smeri svojega adresarja, upajoč, da bo "ena že prijela".
Tako tudi statusni simboli, čeprav VSI pravijo, da odbijajo, očitno vseeno delujejo.
Eno ljudje govorijo, drugo počno.
Je pa ugotovljeno, da so starejši ljudje kljub temu dejansko bolj odkriti. Slike same so manj obdelane, več dejanske osebnosti razkrivajo itd. Očitno jim ni več do "igric".
Vseeno se pa malce zlažejo pri starosti. Zaokrožujejo navzdol v mlajše desetletje :)
Kako ločiti med ljudmi, ki si želijo partnerstva in tistimi, ki iščejo zgolj seks?Ljudje verjamerjo, da se jih da ločiti. Zanimivo, da strokovnjaki niso uspeli najti skupnih imenovalcev. V vseh "tržnih nišah" prezentacije, se najde tako eni, kot drugi.
Pogost motiv je preveriti svojo tržno vrednost, ko se preboleva bivšega oz ločitev. In tudi iz moje socialne perspektive lahko to potrdim: večina strastnih uporabnikov Tinderja, ga uporablja prav za to: samodokazovanje, da so nekaj še vredni... pa čeprav potem iz tega nastane seks za eno noč.. in zatem neka povratna zanka iz katere ne zmorejo več. Sam zunanji dokaz namreč nič ne utrdi lastne vrednosti, kvečjemu jo zmanjša.. in potem je potrebno še več zunanjih impulzov, še veš potrjevanja preko Tinderja (ali alternativnih portalov). Na začetku sicer niso Casanove, Femme-fatal.. niti potrebneži.. končajo pa na ta način. Ujeti v zanko samopotrjevanja preko spolnih odnosov z drugimi.
Posledično si veliko uporabnikov želi t.i.
Tinder LITE, ki bi bil namenjen zgolj seksu. Kjer je zanimivo, da imajo največ uspeha prijazni ljuduje (kar gre moškim na živce - ne morejo špilati fake Alf oz. Ne morejo z minimalno truda priti do f-uka).
In potem pride preobrat:
POLOVICA uporabnikov je poročenih oz. v vezah! Po eni strani tajno iščejo "novega partnerja", po drugi jim je seks bonus v tem iskanju. Hkrati so seveda v partnerstvu, da niso sami.. in dojemajo vse skupaj kot začasen zapik.. za naslednjim vogalom, pravzaprav z naslednjim Swipe-om, pa bodo že srečali "pravega".
Posledica potrošniške mentalitete ter brutalne evolucijske spremembe: prehod iz majhnih skupin po 50-150 ljudi, z limitirano geografsko mobilnostjo, si imel nekaj 10 potencialnih partnerstev v celem zivljenju.
Sedaj jih je na videz 1000če.. za prvim vogalom.
Tudi randi, ki je šel 95% dobro, praktično navdušujoče skozi.. je ogrožen z mislijo, da je morda nekaj potegov po ekranu naprej, pa 96% randi?
In dejansko gredo ljudje na zelo uspešnem randiju na WC in tam gledajo svoje možnosti naprej.. kot, da bi jih 95% uspešnost že dolgočasila in iščejo tisti odstotek več.
To vodi celo tako daleč, da na randiju niti ne jedo, malo popijejo.. da se lahko že čez pol ure ali uro srečajo z drugim človekom in pljuckajo naprej.
Spet so drugi, ki še bolj "varčujejo" in gredo skupaj trimčkat, teč.. joging randi, da pri iskanju svoje "duše dvojčice" ne izgubljajo "preveč" svojega časa.
Tako kot pri mojem opazovanju sodelavcev, znancev in prijateljev.. tudi tu ljudje, ki veliko uporabljajo Tinder priznajo, da so na koncu pod velikim stresom in prej ali slej potrebujejo pavzo.
Vse skupaj namreč deluje tovarniško.. kot po tekočem traku prihajajo novi ljudje. Izkušnja pa vedno bolj prazna. Amapk, potem spet padejo not, kot pri vseh zasvojenostih.
Kjer že na začetku, zaradi slike zanemariš dajanske, življenjske podatke. Nekoč si že nekaj vedel o človeku.. je osebnostno zanesljiv, čustveno stabilen.. kako se človek giblje, reagira in kakšno "energijo izžareva".
Realni podatki, ki so del tega ali se nam nekaj zdi privlačno ali ne. Konec koncev je večina človeške komunikacije znotraj govorice telesa, obrazne mimike ter bare glasu, ki je pri Tinderju ni.
Racionalizacija tega pri uporabnikih je: "Da na ta način srečaš tudi ljudi, ki jih drugače ne bi."
(Ker to je res nekaj, kar ljudje potrebujemo?)
Navkljub milijonom uporabnikov, pa je uporaba Tinderja še vedno povezana s sramoto. Večina ljudi prikriva uporabo. Splet je še vedno stigmatiziran.
Sam sem ga namestil ob njegovem izidu, da vidim, kako deluje.. če si ga zaštartal v Sloveniji, je bil najbližji "zadetek" nekej v Avstriji ali Nemčiji. Tistih nekaj slik, potencialnih besed.. pa veliko premalo, da bi človek dejansko o čemerkoli odločal. Aplikacijo sem zradiral. To je za nek drug tip ljudi.
Dating algoritmi ne vedo, kakšna oseba postaneš, če greš ven z "napačno" osebo. S ponujanjem "pravih" ljudi nas torej ropajo izkušenj in učenja z napakami.
Vprašanje je tudi, kako naj se manjka naučimo, če je vedno vse "prav".. ter bistveno: to kar je prav danes, ni nujno prav jutri.
Dodatno: "deep learning" je zgolj poglobljena statistika. Si res želimmo statistično srečo?