Opazujem, da moške res hudo udari kriza srednjih let. Veliko moških v moji okolici ali družbi od 45 do 55 let začne nekaj iskati, neko srečo, zapuščajo žene brez pravega razloga, naenkrat niso več OK, eni zaradi ljubice, eni kar tako, iščejo neko svobodo... Zanimivo, da jih veliko sploh nima ljubice in da govorijo, da je bila žena super, ampak da ni več metuljčkov. Pri teh letih???!!! Ni v tem obdobju namesto metuljčkov zrela ljubezen, spoštovanje, naklonjenost, razumevanje... ? Kupijo si velik avto, hodijo na smučanje, na jadranje, sicer so pa sami... Zanimivo, da so to bili vedno fajn ljudje, razumni, ljubeznivi do žen in otrok, zreli... Zdaj pa naenkrat sebe postavijo na prvo mesto in jim ni mar, da prizadenejo družino, ženo, ki jim je vsa leta stala ob strani, skupaj z njim gradila dom, delala, vzgajala, ga podpirala pri karieri...V teh letih pa se nekaj zgodi... Zakaj? Kako se to izteče? Ali jih začnejo preganjati nerešene travme iz otroštva...? So na dolgi rok res srečnejšji? POznate tudi vi kak primer?
to je čisto normalen proces. otroci zrastejo, neke nuje po sobivanju ni več in normalno je, da se vprašaš, kaj še od življenje pričakuješ.
Zelo malo ljudi na splošno doseže to, kar si ti domišljaš, da obstaja, se pravi razumevanje, spoštovanje. Večina zakoncev se prenaša, kup zamer je nastalo v letih, miselno so se razšli.
včasih pač ni bilo izbire in so morali ostati skupaj, oz. življenjska doba je bila krajša, pa je narava naredila svoje.
Zakaj bi se sedaj pri 45 ali 50 tih zasužnjil za naslednjih 30 let, če ni treba?
Živel z nekom, ki ga videt ne moreš, če lahko greš?
Pri teh letih imajo nekateri že tudi toliko samozavesti, da ne rabijo nujno ves čas nekoga zraven, oz. poročnega prstana, da bi se počutili "normalne".
Marsikdo ima tudi denar, ki ga mlad ni imel in zakaj si ne bi privoščil kaj zase, za svojo dušo?